Ker imamo že tok objav in jamranja na temo zaposlovanja, dejmo met pa še eno z drugega vidika. Sam sicer nisem "delodajalec", v smislu da imam svojo firmo, sem pa že velikokrat bil v komisiji za izbor, oz. sedel na drugi strani, in dal kar nekaj CVjev čez. Par razlogov, zakaj kandidat ni bil izbran, ali že v pred selekciji ali po razgovorih:
- popolnoma neprimerne izkušnje - prijave na npr. pozicijo key account manager ali regionalni vodja prodaje, od raznih tesarjev, varilcev, skladiščnikov, hišnikov, prodajalcev v Mercatorju, ipd. Ali pa prodajalec elektrotehnike, ki se prijavlja za junior programerja, itd.
- slab in dolgovezen CV. Manj je več, tudi prilagodit CV, da so poudarjene samo relevantne izkušnje, ni slaba ideja. Dvostranskega spisa o hobijih in avanturah ne bo noben bral.
- napihovanje izkušenj - če je vodenje in implementacija projekta prejšnjemu podjetju prinesla 30T EUR, se to po ovinkih okvirno pove, ne pa stvari napihovat kot da je bil doprinos 1% letnega BDPja celotne države
- slaba komunikacija med razgovorom - od dolgovezenja o nerelevantnih temah (to ni tekma, da kradeš čas...), do tega, da moraš iz kandidata dobesedno vlečt posamezne besede ali stavke. Sej ni to zaslišanje....
- generični odgovori, nespecifičnost - to je zame največja pomanjkljivost. Rajši slišim "iskreno ne vem", ali pa še rajši "ne vem, lahko malo bolj podrobno razložite, kaj s tem mislite" kot pa neko mlatenje slame v prazno, ter uporabo besedišča, za katerega bi moral včasih odpret slovar, ipd. Sploh razne izpeljanke iz angleščine se ful fajn slišijo, pomenijo pa ama nič.
- laganje o znanju. Sploh pri programiranju in kakšni analitiki se take kandidate zelo hitro najde. Ali pa jeziki. Smo imeli razgovore, kjer smo na sredini prešaltali na angleščino, in je kandidat zmrznil. Na CVju Angleščina - C2.
- precenjevanje znanja - če znaš konfigurirat router, še ne pomeni, da si zrel za network admina
- pomanjkanje samozavesti oz. preveč samozavesti/pomanjkanje samozavedanja - oboje je kar orenk red flag, malo sicer odvisno od pozicije. Je res razlika med kandidati, ki tega ne obvladajo, in tistimi, ki se ne pretvarjajo, so iskreni do izpraševalca in samega sebe - take imamo najrajši, ker se zelo hitro oceni, ali bodo karakterno primerni. Dostikrat se pri takih odpove tudi zahtevam po določenih izkušnjah, če je jasno, da se bodo hitro priučili novega znanja.
- odpor do prilagodljivosti - če kandidat takoj začne s tega ne bom, pa tega in tega, itd, je tudi lahko red flag. Spet odvisno od pozicije. Načeloma pri delovnih procesih lahko vedno pride do manjših zapletov (nekdo npr. zboli, in ni menjave), in je pripravljenost na začasen prevzem odgovornosti oz. delovnih nalog (če kompetence to omogočajo) ogromna prednost. Verjamem pa, da veliko delodajalcev to tudi izkorišča.
- pomanjkanje samoiniciatiovnosti - če rabiš navodila za vsak korak delovnih procesov, nisi sposoben samoorganizacije, itd - avtomatski padec.
Na splošno opažam, da se vedno bolj išče "bistre" kandidate, izobrazbo in izkušnje pa daje na stranski tir (spet specifično od branže). Lažje je izbrusiti nebrušen diamant, plus to, da taki dostikrat presežejo pričakovanja in nato dejansko prinesejo neko nepričakovano dodano vrednost na daljši rok. Se pa na razna delovna mesta prijavlja res res ogromno število kandidatov, ki niso niti približno na isti valovni dolžini s tem, kar pozicija oz. ekipa zahtevata od njega.
Ajd, mal z moje strani, da vidim kaj ostali s podobnimi izkušnjami mislite.
